Prelepa mlada ženska sedi na robu postelje v hotelski sobi na Poljskem in joče, medtem ko gleda svoje življenje in smrt na televiziji. Družina zajčkov v stanovanju, ki zgleda, kot da je iz kakšne še posebno klavstrofobične ameriške televizijske serije iz petdesetih let prejšnjega stoletja, izgovarja banalnosti, polne slabih slutenj ob spremljavi nasnetega smeha. Srečanje med moškim in žensko na ulici ponoči v £ódŸu je prežeto z občutkom nasilja. »Kurba sem,« reče izmozgana ženska na Hollywood Boulvardu in potem zavpije: »Kje sem? Jaz sem spaka!« v prizoru, ki v spomin prikliče vso degradacijo in navdušenje nad mitom o Hollywoodu. To so nekatere izmed podob hrepenenja in strahu, ki sestavljajo Notranje zadeve (Inland Empire) Davida Lyncha, apoteozo njegovih filmov odtujenosti, groze in odrešenja.