Ko sem zvečer vstopila v otroško sobo, je Lucija že mirno ležala v postelji, saj se je ves dan igrala in je bila že pošteno utrujena. Usedla sem se na rob postelje in se nagnila proti njej, da bi ji dala nežen poljubček za lahko noč. Pogled se mi je ustavil na papirčku od bonbona, ki je ležal na tleh. Že v istem trenutku sem začutila, kako v meni narašča jeza, saj sem bila občutljiva na takšne stvari."Lucija, si se že spet sladkala pred spanjem?" sem jo ostro vprašala. "Saj vendar dobro veš, da tega ne smeš početi po tem, ko si umiješ zobe!" Ko sem se sklonila, da bi pobrala papirček, sem pod posteljo odkrila košarico, polno sladkarij. "To mi je dala babica," je ponižno priznala Lucija in me nedolžno pogledala.