»Grozljivo je, ko toliko promocijskega materiala dobimo že na dom, razne kataloge, letake ... Da že doma vse naštudiraš. Iz antropoloških študij je znana zgodba, kako so nekje na robu civilizacije krasno živeli složni vaščani, dokler niso dobili kataloga za prodajo na daljavo. Začeli so ga gledati in to je vzbudilo želje, začela se je nesloga. Gre za neko pravljično ponudbo in vsak je ni sposoben uresničiti. To nakupovanje v ljudeh vzbuja tekmovalnost in prestiž, treba je dokazati, da tudi mi zmoremo, če zmorejo sosedovi, pa da naš ne bo prikrajšan … Kup nelepih občutij, ki vodijo bolj v stisko kot pa k miru. Cilj pa je vendarle mir. Kot pravijo, boljša je skorja kruha v miru kot pitan vol v prepiru.«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Grozljivo grozljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ko ko podredni veznik
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
promocijskega promocijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
materiala material samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
dobimo dobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
že že členek
na na predlog; tožilnik
dom dom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
razne razen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
kataloge katalog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
letake letak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Da da podredni veznik
že že členek
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
naštudiraš naštudirati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
Iz iz predlog; rodilnik
antropoloških antropološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
študij študija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
znana znan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zgodba zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nekje nekje splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
robu rob samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
civilizacije civilizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
krasno krasno splošni prislov; nedoločena stopnja
živeli živeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
složni složen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
vaščani vaščan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
dokler dokler podredni veznik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
dobili dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kataloga katalog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
prodajo prodaja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
na na predlog; tožilnik
daljavo daljava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Začeli začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
gledati gledati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vzbudilo vzbuditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
želje želja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
začela začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nesloga nesloga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
neko nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
pravljično pravljičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
ponudbo ponudba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
je on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
sposoben sposoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
uresničiti uresničiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
nakupovanje nakupovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
ljudeh človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
vzbuja vzbujati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tekmovalnost tekmovalnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
prestiž prestiž samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dokazati dokazati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
da da podredni veznik
tudi tudi členek
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
zmoremo zmoči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
če če podredni veznik
zmorejo zmoči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
sosedovi sosedov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
da da podredni veznik
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, množina svojine
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prikrajšan prikrajšan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Kup kup samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
nelepih nelep splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
občutij občutje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
vodijo voditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
bolj bolj splošni prislov; primernik
v v predlog; tožilnik
stisko stiska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kot kot podredni veznik
pa pa priredni veznik
k k predlog; dajalnik
miru mir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
Cilj cilj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vendarle vendarle priredni veznik
mir mir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Kot kot podredni veznik
pravijo praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
boljša dober splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
skorja skorja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kruha kruh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
miru mir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
kot kot podredni veznik
pitan pitan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
vol vol samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
prepiru prepir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zapri
vir: Gorenjski glas
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Gorenjski glas
avtor: neznani novinar