Okolica je podoba raja. Vse naokoli so bili sadovnjaki marelic, ki so iz rumene pokrajine bodle v oči s svojimi rožnatimi cvetovi. Nad njimi so bile hiše in ker te ne morejo stati na njivah, so potisnjene v pobočje. Pnejo se druga nad drugo in med njimi stojijo pisane cerkvice. Do njih se da priti le prek streh drugih hiš. Mar Taqla, ženski samostan, je središče naselja. Samostan je prava zakladnica starodavne kulture. Zdravilni izviri, freske, ikone in še mnogo drugega. Poravnal sem si hlače, oblekel srajco z dolgimi rokavi in se odpravil vanj. Tu ni bilo več heca. Moj namen je bil namreč prespati v ženskem samostanu. V sprejemnici me je nuna gledala, kot bi prišel z drugega sveta. Za vsak primer je poklicala kolegico in nekako smo našli skupni jezik. Vljudno sem pazil, da ne bi strmel v ljubka mlada ženska obraza in jima sledil v spalnico. K neskončni gostoljubnosti Orienta sodi seveda tudi prehrana. Pol samostana se je ukvarjalo z menoj. Prva je prinesla juho, druga ribo z rižem in veliko zelenjave, tretja spet kruh, in ker so Sirci čisto usekani na sladkarije, za konec še veliko sladico. Jé se seveda le z desno roko in da bi pokazal, kako cenim njihov trud, sem na koncu še pošteno rignil. Potem so bile vse blažene in čisto zadovoljne z menoj.