žolna, ptič iz družine Picidae, ki obsega okrog 200 vrst. Razš irjene so povsod po svetu, žive v gozdnatih pokrajinah, ni jih le v Avstralaziji in na tihomorskih otokih. Žolne so od 9 do 55cm veliki ptiči, ki so lahko zelene, rumene ali črno in rjavo pegaste ptice. Večina jih pleza po drevesnih deblih od spodaj navzgor, pri čemer si pomagajo z močnimi nogami in togim repom. Hranijo se s semeni in žuželkami. Le-te iš čejo tako, da s kljuni vrtajo v les, od koder z zelo dolgimi jeziki izvlečejo plen. Večina si s kljunom izdolbe v deblo tudi gnezdo, nekaj vrst pa gnezdi v obrežnih luknjah ali v termitnjakih. Žolne iz ameriš kega rodu Sphyrapicus si v deblih izdolbejo majhne luknje, pri čemer ližejo sok, ki se cedi iz svežih ran v lesu ter žro žuželke, ki jih ta sok privlači. Žolna vrste Melanarpes formicivorus izdolbe v skorjo enega samega drevesa š tevilne luknje in v vsako od njih spravi en sam želod. Ogromna skladiš ča želodov stražijo kar cele družinske skupnosti. V družino žoln spadajo severnoameriš ke žolne iz rodu Colaptes. Številne vrste že na daleč prepoznamo po značilnem oglaš anju. Evropska vrsta je zelena žolna (Picus viridis), ki se spomladi kričeče oglaš a z razpoznavnim »glikglikglik«.