Nova rdeča hiša je oseminosemdesetega dokončno prevzela vse porode, iz stare stavbe se je vanjo (najprej je bilo rečeno, da le začasno, potem pa se je začasnost podaljšala v trajnost) preselil še eden od oddelkov za rizično nosečnost. Prostora je bilo dovolj in ga je še, v prvem nadstropju, zraven porodnih sob, tudi za enoto za intenzivno nego in zdravljenje novorojenčkov. »To je izredno dobra rešitev,« pravi dr. Tanja Premru Sršen. »Ti oddelki so običajno del pediatričnih klinik, to pa podaljša transport bolnih in prezgodaj rojenih otrok.« V drugem in tretjem nadstropju so štirje oddelki za otročnice, eden za tiste, ki so rodile s carskim rezom (pred dvajsetimi leti so ga naredili devetim, lani pa že več kot petnajstim odstotkom porodnic – delež porodov s carskim rezom narašča, je pa še zdaj drugi najmanjši v Evropi), v pritličju ambulante. Hodniki so široki, dvigali veliki, sobe dovolj velike. Tudi po dvajsetih letih največje slovenske porodnišnice, večjega od samo dveh terciarnih centrov v državi, še ni povozil čas.