Ko je sonce začelo polzeti proti morju, sem z nahrbtnikom prisopihal na omenjeni kraj. Na obali je bila že zbrana pisana množica: od nekakšnih ostarelih hipijev, različnih popotnikov pa do čisto običajnih družin z otroki. Nekaj mladeničev si je dalo opraviti z bobni različnih velikosti in tako smo družno ob ritmu bobnov zrli v žarečo kroglo, ki se je počasi spustila za obzorje. Z zadnjimi sončnimi žarki se je obala ovila v skrivnostne meglice, na obzorju pa so se kot privid razpela bela jadra trijambornice. Kot v Kolumbovih časih, ko so tod mimo na svojo dolgo pot čez ocean odhajale španske ladje.