Ravno ohranitev propadajočih verand je bila najzahtevnejši zalogaj pri prenovi razpadajoče hiše. Kar tri leta je trajalo, da so zunanje kopalnice iz verand premaknili v notranjost, naslednja tri leta so pretekla za zamenjavo in barvanje zarjavelih železnih ograj ter restavriranje zunanjih spiralnih stopnic, ki prvo nadstropje neposredno povezujejo z vrtom. Slikovita veranda, ki s treh strani objema hišo navzven, podaljšuje bivalne prostore navzven. Spalnice simetrično zasnovane hiše s sredinsko vežo so namreč v pritličju, v prvem nadstropju pa se bohotijo razkošna dnevna soba, kuhinja z jedilnico in delovna soba. Mehke preproge se prelivajo na leseno verando, čipkasta železna ograja pa riše sence v notranjost prostorov. A največje razkošje prostorne vile je bogata narava, ki jo obdaja, zato je bil tudi vrt deležen celovite prenove. Zadnji poseg, gradnja kamnitih sten, je bil končan po petnajstih letih neprestanega restavriranja. Očarljivost prenovljene vile je hitro zbrisala spomine na težko delo, nostalgična hiša pa je postala tudi vzor, kako z aktivno prenovo stare, kolonialne vile lahko živijo naprej.