Toda vrnimo se še nekoliko k mestom in drugim znanim oblikam naselij. Vsakemu posameznemu je poleg silnic, ki so vodile zgoščanje naselitve po celotni deželi, narekovala razvoj, pa tudi posebnosti naravna izoblikovanost prostora. V Ljubljani so Rimljani v desetletjih pred našim štetjem prišli k naselju, ki je na Gradu in prisojnih pobočjih nad Starim in Gornjim trgom obvladovalo pomemben rečni prehod in pristan, bržčas najbolj primeren med sedanjim Bregom in Gallusovim nabrežjem. To naselje je imelo nad terasami, kamor ni nikoli mogla poplavna voda, vsaj ob sedanji Trubarjevi ulici, na Ajdovščini, v Zvezdi in Gradišču lepe, kmetijstvu primerne površine. Vsaj eno od njegovih starih grobišč je bilo za hrbtom pristana, na območju sedanje Salendrove ulice in NUK. Tja je vodila morda prve pogrebce v davnini, malone tisoč let pred Rimljani, misel, naj rečni tok loči breg živih od brega mrtvih, ali druga, ki jo je poznala tudi vrsta sočasnih poznobronastodobnih naselij v naših krajih (Ormož, vzhodni predeli v Ptuju, Kranj): naj mrtvi počivajo na "večerni", torej zahodni strani naselja. Rimljani so svoji koloniji odbrali in zakoličili obod in jo najbrž leta 14 po Kr. dokončno oblikovali in ji zgradili obzidje na ravnem svetu v sedanjem Gradišču. Sredi kolonije so uredili na glavnem trgu - forumu križišče cest iz obeh pomembnih smeri jug - sever (a cesta, verjetno zaradi močvar, speljana v obzidje na zahodni stranici) in zahod - vzhod. Po pravokotni površini so, primerljivo sočasnim mestnim ustanovam v severni Italiji, dasiravno je bila Emona po merah manjša, začrtali mrežo ulic. Ta mreža je bila uravnana po načelu, da so cardines potekale v smeri sever - jug in decumani v smeri vzhod - zahod. Med ulicami so tako nastale pravokotne parcele za posamezne stavbne enote, ne vse enako velike, pač pa je bila zasnova štirih delov med glavnima ulicama, ki sta se križali sredi foruma, zrcalna. Kot v Rimu je bilo na eni strani foruma svetišče, na drugi pa prostor za mestno oblast. Pod Igriško ulico so našli odlomke, ki so morali soditi k svetišču, ob Gradišču (Barjanski ul.) pa temelje upravne in tržne bazilike. Na tak način je tudi rimska obzidana Emona gledala z licem proti stari Emoni, proti Gradu in Ljubljanici. Zahodno od foruma so bile vsaj nekaj časa pri sedanji šoli M. Vrhovnik terme - kopališče. Po koncu 4. stoletja so jih spremenili v starokrščansko versko središče. Druge terme so bile na območju stavbišča nove knjižnice na Aškerčevi ulici in ob Barjanski, gledališče ali amfiteater bi mogel biti, še vedno znotraj obzidanega mesta, na prostoru med Gregorčičevo ulico in Trgom francoske revolucije (najbolj pregledno Plesničar Gec v Bregant et al. 1996). Taka mestna zasnova je sicer nudila prostor za udobna domovanja vsaj 30 kolonistovskim družinam, predvsem pa je bila odlično "izložbeno okno" rimske civilizacije, saj je imel na velikem forumu prostor velik in živ tržni dan in morebitno gledališče je moglo zbrati celo blizu tisoč ljudi.