Pa primerjajmo, kako se je razvijala demokracija v Sloveniji in na sosednjem Hrvaškem. Če pomislimo, da smo živeli v istem komunističnem režimu in istem samoupravljanju, vidimo, kako so pri nas in njih rezultati tranzicije precej različni ter kako je vplivala na razvoj neka podstat iz prejšnje narodne zgodovine, tisto, kar je komunizem poskušal razgraditi, a je vse samo zamrznil v času. Če je v Sloveniji ves čas tranzicije na delu model velike koalicije, torej treh idejnih tokov socialdemokracije, liberalizma in političnega katolicizma, je na Hrvaškem temelj vseh političnih strank v bistvu liberalizem, ne glede na zelo katoliško naravo hrvaškega narodnega bitja. V Sloveniji deluje trojna členitev političnega telesa na levico, center in desnico samo kot kalup, ki prekriva bipolarno politično sceno, prepoznavno v partiji in Demosu leta 1990 oziroma v kontinuiteti in pomladi leta 1999. Na Hrvaškem česa takega nikoli ni bilo; delno je vzrok drugačen volilni zakon in politični sistem, delno pa drugačna tradicionalna členitev političnih strank.