na vprašanje novinarja o doseženi ceni pri prodaji SIJ. Govori o optimalni pogodbi, saj so bistveno bolj kot cena pomembna vlaganja. Slovenija je na področju tujih naložb na zadnjem mestu med državami EU. Sedaj ko poznamo že kar nekaj rezultatov tranzicije (siromašenje podjetij in odpuščanje delavcev s ciljem notranjega prevzema), lahko razumemo tudi odgovor glede prodaje Mercatorja. Mag. Andrijana Starina Kosem je dejala, da je bila kupnina z naložbo na borzni trg že močno oplemenitena. Učinki so torej pozitivni, pa ne le za prodajalce, ampak tudi za vodstvo Mercatorja, ki se je z lastninjenja pod mizo usmerilo v širitev in razvoj. Slovenija je tudi pred oktobrom 2004 opravila nekaj odmevnih prodaj državnega premoženja. Posebej izstopa Lek, za katerega je že v času prodaje direktor Krke dejal, da bi cena morala biti vsaj za polovico višja. O nadaljnjem razvoju Leka so bile bojazni očitno odveč, glede cene pa lahko rečemo, da je bila transakcija močno vprašljiva. Prodajo državnega premoženja v preteklosti pregleduje komisija DZ. Zato bom nekaj dodal le o dveh aktualnih projektih. Tako kot so me prepričali argumenti državne sekretarke, me je presenetila izjava, da je ta čas cena Telekomovih delnic na borzi strašno visoka. Mislim, da je to lahko strokovna izjava, ki pa ni v pomoč bodočim prodajalcem. Pri drugem projektu se bom osredinil na jeklarsko družbo SIJ. Odgovor državne sekretarke lahko razumemo tudi tako, da sama cena prodaje ni dovolj visoka. Pomagal si bom z izjavo dr. Jožeta Pučnika. Veliki demokrat in najodločnejši osamosvojitelj Slovenije je leta