Michael Werner je na pogled popolnoma običajen 58-letnik. Visok je skoraj 190 centimetrov, tehta 70 kilogramov in uživa v igranju tenisa. Vsako jutro preteče pet kilometrov, potem z ženo Angelico zajtrkujeta: ona si privošči omleto, on pa skodelico kave. Nič nenavadnega – razen tega, da Michael ne je. Nikoli. Zadnji obrok si je menda privoščil na silvestrovo, leta 2001. Krompirjevo solato in rezino torte. Doktor kemije in oče treh otrok je pred leti namreč ugotovil, da ga sonce in zrak napolnita z vso potrebno energijo. No, privošči si ritualno jutranjo skodelico kave, dvakrat na dan sadni sok, sem pa tja tudi kozarec vina, ko z Angelico zvečer pohajata po mestu, po Brunswicku na severu Nemčije. »Moj način prehranjevanja je lahek; nekateri mu pravijo tudi eteričen, kozmičen ...« pojasnjuje Michael. Pravzaprav gre za dokaj znano prepričanje, da elementi, ki jih najdemo v zraku – dušik, ogljikov dioksid, kisik in vodik – telesu zadostujejo za preživetje. Michael, priznani znanstvenik, je bil tudi sam presenečen, kako malo potrebuje organizem; o tem je napisal tudi knjigo.