A za to je menda kriv mobitel: ljudje rezervirajo postelje, a jih potem ni, oskrbnika pa drugim odpovedujeta, češ da je dom zaseden: "Včasih razmišljava, da bi se vrnila k staremu sistemu planinskih postojank - kdor pride, pride. Ko ni več prostora na posteljah, je v jedilnici, pri peči ali pa kje drugje," pravita sogovornika, ki imata za seboj že večletno gospodarjenje v Koči pri izviru Soče.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
A a priredni veznik
za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
menda menda členek
kriv kriv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
mobitel mobitel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
rezervirajo rezervirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
postelje postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
a a priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
oskrbnika oskrbnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
drugim drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, dajalnik
odpovedujeta odpovedovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
češ češ členek
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dom dom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zaseden zaseden deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
razmišljava razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, dvojina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vrnila vrniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
k k predlog; dajalnik
staremu star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, dajalnik
sistemu sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
planinskih planinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
postojank postojanka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
kdor kdor oziralni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
pride priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pride priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ko ko podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
več več členek
prostora prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
na na predlog; mestnik
posteljah postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
jedilnici jedilnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pri pri predlog; mestnik
peči peč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
kje kje splošni prislov; nedoločena stopnja
drugje drugje splošni prislov; nedoločena stopnja
pravita praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, dvojina
sogovornika sogovornik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
imata imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
za za predlog; orodnik
seboj se povratni zaimek; orodnik
že že členek
večletno večleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
gospodarjenje gospodarjenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
Koči koča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pri pri predlog; mestnik
izviru izvir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Soče Soča samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 1997
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar