Frankfurtska tabela natančno določa odstotke odškodnine, ki je odvisna od vrste pomanjkljivosti, ki pa so praviloma neodvisne od osebnih lastnosti posameznega turista, torej njegovega spola, starosti, posebne občutljivosti... Razen seveda, če je organizator potovanja o posebnih lastnostih posameznega turista seznanjen že ob rezervaciji aranžmaja. Odstotek odškodnine, pravi Miro Pretnar, se načeloma določa od celotne cene aranžmaja, če pa turist uveljavlja več pomanjkljivosti hkrati, potem je treba pač odstotke seštevati. Kajpak samo do določene meje. Če pa je celoten aranžma zaradi pomanjkljivosti ene same storitve ali zaradi kršitev dolžnosti po krivdi organizatorja potovanj občutno okrnjen, se lahko turistom povrne znesek odškodnine v celoti. Odškodnine upravičeno nezadovoljnim turistom so lahko tudi zelo visoke in za organizatorja potovanja zato tudi zelo obremenjujoče. Razumljivo je, da je prenekaterim nemškim organizatorjem potovanj frankfurtska tabela hud trn v peti (saj lahko pomeni stečaj neke agencije, pa ne samo zaradi denarne odškodnine, temveč predvsem zaradi antipropagande v javnosti), dejstvo pa je, pravi Miro Pretnar, da jo sodišča pri odškodninskih tožbah močno upoštevajo.