Preoblikovanje gospodarskega sistema iz socialističnega v tržno se zaradi zastoja pri sprejemanju zakonodaje o privatizaciji in denacionalizaciji ni še niti dobro začelo. Treba bi bilo nadaljevati z lastninsko preobrazbo, takojšnjo privatizacijo, vendar ne na račun denacionalizacije, in z vzporedno sanacijo bančnega sistema, ki pomeni vzvodni mehanizem za prestrukturiranje celotnega sistema. Davčna in finančna zakonodaja sta prinesli določena izhodišča za izoblikovanje novonastajajočega gospodarskega sistema in na njem temelječe gospodarske politike. V davčni zakonodaji bi moralo priti predsem do korektur v višini davčnih stopenj in olajšav, pri tem pa je pomembno, da ostane zakonodaja konsistentna. Carinski sistem je resda eden temeljev državne suverenosti, vendar se trenutno carini tako, da se carine za blago pravnih oseb drugih republik in za tranzitno blago odvajajo v Beograd v obliki predvidene kotizacije, ostalo pa se zadržuje na prehodnih računih pri nas. Tako bo vsaj do 26. junija. Denarni sistem je temelj denarne, tečajne in s tem gospodarske politike in je po svojem obsegu in dinamiki najbolj občutljiv del gospodarskega sistema. Razteza se od ustreznega obsega deviznih rezerv, čeprav je danes pomembnejše zaupanje ljudi v državne inštitucije in s tem v nacionalno valuto kot pa obseg samih rezerv, nato prek vprašanja možnih ukrepov NBJ in potencialne »izolacije« slovenskega bančnega sistema do »delitvene« bilance Jugoslavije ter s tem povezanega obojestranskega priznavanja terjatev in obveznosti federacije, NBJ in republike na čelu z NBS. Odprto je vprašanje jamstva za devizne vloge občanov, ki so bile v preteklih letih deponirane v NBJ in so poniknile v nenasitnem žrelu jugoslovanskega gospodarstva. Zvezna vlada bi morala že pred časom stopiti pred ljudi in jim povedati, da teh deviz preprosto ni! Ali je mogoče premostiti nezaupanje med državljani in bankami s reprogramiranjem tega dolga in njegovim spreminjanjem v »devizne« obveznice? Vedeti je namreč treba, da so ukrepi proti državljanom v vseh sistemih najbolj nepriljubljena oblika državnega komuniciranja. Prav tako občutljivo je delovanje jugoslovanskega deviznega trga, na katerem devizne rezerve kopnijo s »svetlobno hitrostjo« in se prelivajo v posamezne republiške blagajne. To je izkusila tudi LB d. d., ko se je pred dnevi vključila v ta devizni trg.