Po prvi svetovni vojni je socialna politika dosegla svoj vrh. Za to je bilo več razlogov. Prva svetovna vojna in razmere po njej so zaostrile socialne probleme. Prebivalstvo je bilo revolucionarno razpoloženo. Številni vojni ujetniki so iz Rusije prinesli ideje oktobrske revolucije v prirejeni obliki, ki so bile sprejemljive za večji del obubožanega in zrevoltiranega prebivalstva. Revolucionarno vrenje je bilo v sosednjih pokrajinah na Madžarskem in v severni Italiji, pa tudi iz Nemčije in Avstrije se je širil revolucionarni val. Politične stranke in sindikalne organizacije so bile zelo aktivne, delavsko gibanje je bilo močno. Tudi mednarodno delavsko gibanje je bilo močno. Politične in sindikalne internacionale so spodbujale nacionalne strokovne organizacije. Mednarodna javnost in diplomacija sta morali reagirati na krepitev delavskega gibanja. V okviru versajske mirovne pogodbe je bila ustanovljena mednarodna organizacija dela. Izdala je številne konvencije in priporočila o delavski zakonodaji in socialni politiki. Avstroogrska je razpadla in v prevratnih letih je bila oblast oslabljena. Na pogorišču Avstroogrske je nastala prehodna državna tvorba, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Narodna vlada SHS v Ljubljani, ki jo je 31. oktobra 1918 imenovalo predsedništvo narodnega sveta v Zagrebu kot vrhovna oblast Države SHS na predlog narodnega sveta v Ljubljani, je imela 12 poverjeništev; poverjeništvo za socialno skrbstvo je vodil socialist Anton Kristan. Ta vlada je obstajala le dobra dva meseca (do 7. januarja 1919). Takrat jo je regent Aleksander Karadjordjević po združitvi v novo državo Kraljevino SHS 1. decembra 1918 odpravil. Narodna vlada je v tem času naredila veliko na področju socialne politike. Vpeljala je 8-urni delavnik, podpirala brezposelne in uredila preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami (aprovizacija in stanovanjska zaščita sta bili v tistih prevratnih dneh po prvi svetovni vojni med glavnimi socialnimi problemi). Vpeljala je sistem delavskih zaupnikov v industrijskih podjetjih in dala inšpektorjem za delo velika pooblastila. Izvajala je socialno zavarovanje in zaščito vojnih invalidov. Vpeljala je sistem začasnih rekvizicij praznih stanovanj ali delov