V Franciji pa je izraz parlament (parlement) od visokega srednjega veka pomenil vrhovno državno sodno telo. Uvedli so ga v 12. stoletju kot prizivno sodišče in je sprva bilo samo eno – v Parizu. Nato so nastali še deželni parlamenti (12) in končno v novopridobljenih pokrajinah še štirje suvereni sveti, vsi pa so lahko omejevali kraljevo absolutistično voljo. Ludvik XIV. jih je razpustil, zato je njihov upor pripomogel k revolucionarnemu vrenju.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
Franciji Francija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
izraz izraz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
parlament parlament samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
parlement parlement samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
visokega visok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
srednjega srednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
veka vek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pomenil pomeniti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
vrhovno vrhoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
državno državen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
sodno soden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
telo telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Uvedli uvesti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
12. 12. vrstilni števnik; arabski zapis
stoletju stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
kot kot podredni veznik
prizivno priziven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
sodišče sodišče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sprva sprva splošni prislov; nedoločena stopnja
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
samo samo členek
eno en zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
Parizu Pariz samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
Nato nato splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nastali nastati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
še še členek
deželni deželen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
parlamenti parlament samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
12 12 glavni števnik; arabski zapis
in in priredni veznik
končno končno splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
novopridobljenih novopridobljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
pokrajinah pokrajina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
še še členek
štirje štirje glavni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
suvereni suveren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
sveti svet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
omejevali omejevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
kraljevo kraljev splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
absolutistično absolutističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
voljo volja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Ludvik Ludvik samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
XIV. XIV. vrstilni števnik; rimski zapis
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
razpustil razpustiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
zato zato priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
njihov njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
upor upor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pripomogel pripomoči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
k k predlog; dajalnik
revolucionarnemu revolucionaren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, dajalnik
vrenju vrenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Zgodovina 2 : učbenik za 2. letnik gimnazije
avtor: Andrej Hozjan, Dragan Potočnik