Leta 1926 vstopi v ljudsko šolo, kamor strašno rad hodi. Čeravno je strahoten divjak in pretepač, pouku sledi nadvse zbrano, tako da se gimnazijski katehet ne more in ne more načuditi spoju tako nasprotujočih si lastnosti. Njegova sošolca sta pisatelj Karl Mauser ter Igor Triller, oče bodočega stečajnega upravitelja begunjskega Elana. Mnogo bere, ureja pa tudi družinsko knjižnico, ki z leti tako naraste, da Nemci ob okupaciji upepelijo prek tisoč Ljubotovih knjig. V višji gimnaziji dvakrat resno zboli za pljučno tuberkulozo. Prvič, leta 1935, je strahotno užaljen, ker »njega, ki je vsaj dve leti že popolnoma odrasel«, pošljejo v neko otroško zdravilišče na Avstrijskem. Drugič je bolezen tako huda, da skoraj dve leti dobesedno preleži v nekem švicarskem sanatoriju. Tedaj se privadi samote, zaradi česar bo kasneje dve leti samice »spil na dušek«. Je tudi že pravi poliglot: leta 1938 francoskim sobolnikom iz nemških časopisov prevaja Hitlerjev govor ob vkorakanju na Češko, govori pa tudi še angleško, rusko in italijansko. Leta 1939 naposled maturira in vpiše študij prava na ljubljanski Pravni fakulteti, kjer med študentskimi kolegi spozna tudi Aleksandra Bajta.