Najbolj jasni so pri Nogometni zvezi Slovenije, kjer jim je bolj ali manj vseeno, ali so na prenovljenem bežigrajskem štadionu, v novem stožiškem objektu, dograjenem objektu v Mariboru ali prenovljenem v Celju samo da bi bili enkrat v objektu, ki mu je sploh mogoče reči štadion. Načeloma bi bil tudi slovenski reprezentančni nogomet raje v novem objektu v Stožicah, predvsem pa v Ljubljani, do katere ima najlažji dostop največ navijačev. Če bo prej, in to po vseh mednarodno določenih merilih, obnovljen Bežigrad, pa bodo tudi zelo veseli in se ne bodo nič pritoževali. Bleščečo zmago nad Ciprom smo si v sredo sicer še ogledali v Ljubljani, saj je NZS imela srečo in inšpektorjev UEFE prej ni bilo blizu. Jih raje nič ne sprašujemo, kaj šele vabimo, pravi Dane Jošt, generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije, kjer sicer resno dvomijo, da bo naslednjo kvalifikacijsko tekmo še mogoče izpeljati v ljubljanski podrtiji. Kar koli torej, samo da se kaj premakne, pripravljeni so celo vzeti manjše posojilo (do milijon evrov z odplačilom do 15 let), samo da bi slovenski nogomet čim prej dobil primeren štadion.