Dragi bralci Novega glasa, veseli me, da lahko vsem vam voščim miren in svet Božič. To storim tako, da vas vabim k spominu Božje skrivnosti, ki ljubezen do človeštva izpričuje s sprejetjem podobe otroka, da bi bila bližja vsakemu izmed nas. Jezusovo rojstvo je praznik odločilnega zgodovinskega dogodka za naše odrešenje, ki nam daje gotovost, da naša želja po lepoti, po veselju, po dobroti, po pravici, po ljubezni, po miru ni utvara, ampak realnost, ki je bila že prisotna v otroku, rojenem v Betlehemu, ki nas roti k podoživljanju novega življenja, k opravljanju solidarnih dejanj in k izpolnjevanju dolžnosti aktivnega državljanstva. Jezus otrok, ki je sebe prikazal v krhkosti in revščini, noče prisiliti nikogar, da ga sprejme. On se daje za vse, ki ga bodo hoteli sprejeti. Le tisti, ki ga sprejme z vedro vero v svoje srce, bo lahko slavil Boga. Lahko bo predvsem poskusil resnični mir, če ga bo ravno tako sprejel v otrocih, v revnih, v bolnih, v izobčenih, v zapornikih. Svojo solidarnost namenjam zato predvsem bolnikom, zapornikom, mladim, ki iščejo zaposlitev, družinam, ki mesečno težko shajajo. Prizadevajmo si zato, da ne bomo skrivili skrivnosti Božiča, da ne bomo pomotoma mislili, da je upanje, ki se rojeva od Kristusa otroka, zgolj zgodba o dedku mrazu, ki zapusti svet v žalosti in samoti, potem ko ga je varal s kako igračko. Ob prihajajočem Božiču vam voščim veliko luči, radosti in miru, ki izhajajo iz betlehemskega otroka, ki je pravi slavljenec Božiča: tvegamo, da ga bomo izgubili, zaslepljeni od umetnih luči, omamljeni od hrupa naših mest. Srečen Božič!