Poglejmo na primeru Nove Gorice, kaj pomeni ta trditev. Mesto je za časa socialistične Jugoslavije nastalo iz ponosa in nuje. Poistovetilo se je z duhom časa, vse so še dodatno začinili živi spomini na fašizem. Postalo je izložbeno okno samoupravnega socializma in industrijsko središče, ki je doživelo z bankrotom socializma veliko krizo identitete (predstavljajte si samoupravljavskega direktorja, ki je moral spregovoriti kot menedžer). Na žalost znotraj sebe Nova Gorica ni našla dovolj posrečenih kompenzacijskih mehanizmov: preko igralništva je uspela najti vir precejšnjega in hitrega dohodka in ni ji bilo treba iskati rešitev s prestrukturiranjem industrije. Ta se je sesedla, tehnična inteligenca se je razkropila ali pa se nekako prilagodila. Poti in stranpoti tega prehoda so vidne še danes in ceno take socialne blaginje bomo plačevali na obroke. Prvi obrok smo plačali takoj: to je mit hitrega zaslužka. Delo (ustvarjalno, fizično, znanstveno ...) ni več vrednota. Posledični beg možganov iz Goriške je prisoten več kot deset let. Po grobi oceni znaša letno približno tretjino gimnazijske generacije. Zadnji udarec tranzicije predstavlja psiho-socialni bumerang, ki ga je v prihodnost zalučalo igralništvo. Ta se že pozna. Nova Gorica v tem trenutku nima niti gospodarskega niti intelektualnega potenciala, ki bi ji dal zavest in samozavest, da je najbolj zahodno slovensko mesto. Torej, da gre za mesto, ki s svojim uspešnim gospodarstvom, učinkovito upravo, šolstvom in zdravstvom skrbi za Slovence na zahodu narodnostne meje. Še več: ne kaže, da bi to mesto imelo resne ambicije postati steber podpore »zamejskim« Slovencem. Lanskoletna tisočletnica prve pisne omembe Gorice in Solkana bi lahko bila tisti dogodek, ko bi se ti kraji več kot le deklarativno zavedali celotnega problema zahodne slovenske meje. Za vsebinske spremembe je na Goriškem preveč samozadovoljstva in negativne kadrovske selekcije, kar pa je le lokalna posledica bega možganov. In če prihodnost kraja ali regije načrtujejo povprečneži, bodo temu primerni tudi rezultati (sicer je to vseslovenski pojav, vendar bo periferija za to kaznovana prej kot Ljubljana).