V zadnjih mesecih se pogosto sliši, da je lastninjenje nekdaj družbenega premoženja že končano in da je prišel čas za zgodovinarje. Štiri leta dokazujemo, da je lastninska zakonodaja soodgovorna za stanje na področju gospodarskega razvoja in da smo Slovenci tehnično zahtevne tovarne z veliko donosnostjo, industrijo znanja in velike gospodarske sisteme izgubili. Številne dobro delujoče tovarne so po stečajnih postopkih prepoceni prodali, smešno nizko plačilo se ob podpori dela tiska celo opeva kot tuje naložbe. Napoved tega procesa je predstavljena v 2. členu splošnih določb Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki pravi, da se ta zakon ne uporablja za podjetja v stečaju. Po stečaju podjetja preidejo v nekakšno lastniško skrbništvo države: pod stečajne upravitelje, senate, sodnike, upniške odbore - ob pomembnem vplivu Sklada za razvoj, bank in Ministrstva za gospodarstvo. Prehod v stečaj je običajno sklenjen v povezavi s Skladom za razvoj - institucijo z izrazito insidersko razvitim informacijskim sistemom brez resnih ambicij za strokovne povezave s kakovostnim tehničnim kadrom, pa tudi uspešni ekonomski strokovnjaki, ki so se izkazali pri reševanju najtežjih gospodarskih problemov, so postali nezaželenimi partnerji pri operacijah lastninjenja podjetij v stečajih.