»Gospod Mundy, glasba ni vaše zatočišče,« končno oznani z resnim glasom. »Morda bo kdaj pozneje, ko boste doživeli občutja, kakršna opisuje glasba, morda bo tedaj postala vaše pribežališče. A tega ne moreva zanesljivo vedeti. Zato bi bilo morda pametneje, če se zatečete v jezik. Kdor obvlada tuji jezik, je dejal Karel Veliki, ima v lasti tujo dušo. Nemščina je že tak jezik. Ko jo imate enkrat v glavi, se lahko kadar koli zatečete vanjo. Zaprete vrata in ste v svojem zatočišču. Naj vam preberem kratko Goethejevo pesem. Goethe je včasih zelo čist in nedolžen. Ko je bil mlad kakor vi, je bil nedolžen. Ko je bil star kakor jaz, je spet postal nedolžen. Naj vam torej preberem njegovo prečudovito kratko pesem, najprej v nemščini, nato pa vam bom povedal, kaj pomeni. In do prihodnjič se jo boste naučili na pamet. Prav?«