Če bo vse po sreči bo v njej zaigral najmanj en slovenski nogometaš, jasno Zlatko Zahovič, ki ima za to največ realnih možnosti. Tudi za to, da Benfici kar sam pribori vstop v elito, saj je v poletnem obdobju še naprej prvi vlečni konj rdečih orlov iz Lizbone. Zahovič se je namreč po treh golih, ki jih je v Švici (Yverdon, Ženeva) dosegel na pripravljalnih tekmah proti Zaragozi in Marseillu, z izjemnih strelskim učinkom izkazal tudi proti Realu. Brez usmiljenja je namreč zaključil že prvo konkretno akcijo na nedeljski tekmi, ko je le po dobri minuti igre s svojo levico natančno sprožil z osemnajstih metrov in zadel levi spodnji kot nemočnega Casillasa. To je bil na četrti pripravljalni tekmi šesti Benficin in četrti zaporedni Zahovičev gol za ekipo z Luza, ki do takrat to poletje še ni dobila niti enega gola. Res izjemen učinek velemojstra, ki nogomet znova igra na vrhunskem nivoju. Iz nogometnega repertoarja bi si namreč težko zamislili nekaj, česar Zahovič ni prikazal na tej tekmi -- poleg gola mojstrsko izvajanje kotov in prostih strelov, ko bi z nekaj več sreče že v deseti minuti in po izenačujočem golu Ronalda lahko Benfico znova popeljal v vodstvo (na njegovo nesrečo so bili vsi kasnejši prosti streli močno z leve strani), do izvrstnih natančnih podaj soigralcem in navdahnjenega igranja s petko, s čimer je štadion z okoli 45.000 gledalci dvignil na noge.