Čez 11 dni bo 9 mesecev. Saj sploh ne morem verjeti. V času mojega rojstneva dneva se bova poznala 1 leto in jaz sem še vedno čisto enako zaljubljena vanj kot tisti prvi dan, ko sem ga zagledala kar je neverjetno. Že, ko sva se prvič slišala po telefonu je bilo nekaj posebnega. Točno se spomnim tega zmedenega dogodka. Ravnokar sem se z očetom odpravila v Starbucks po dolgih letih, ko mi zazvoni telefon. Bilo je tako čudno, takoj se mi je zdelo, da je moje znanje angleščine najslabše na celem svetu. Vendar je vse bilo vredu. Še dobro se spomnim kako hecno si napisal v sporočilu, da se morda vidiva na enem koncertu, ko se še res nisva poznala. Ja, morda. Kdo si je mislil, da bova po skoraj 9 mesecih chatala do petih zjutraj in ne bova mogla nehat. In da bova obiskovala najbolj zanič koncerte samo zato, ker se lahko vidiva na njih. Mislim, da si nihče ni predstavljal kaj podobnega. Tako strašno rada podoživljam ta trenutek, ko sem ga prvič zagledala. Bilo je res čarobno in dozdeva se mi, da kaj takšnega nikoli več ne bom doživela. Vem, da sva se kar nekaj časa samo smehljala kot dva tepca. Mogoče je on čutil enako kot jaz? Kdo bi vedel. Čisto sem bila prevzeta nad njegovim lepim nasmeškom in temi zelenimi očmi. Bilo je tako lepo, najlepše na celem svetu. Tako zelo lepše od vsega tistega kar se mi je zgodilo mesece pred srečanjem z njim. Tokrat mi ni za pisat o slabostih mojih občutkov in kako nisem prepričana, če zares enako čuti tudi on. Rada bi le sanjarila o njem in o meni, ker je to preprosto nekaj najlepšega na celem svetu. Čiso se že izgubljam v teh sanjah. Najraje bi zdaj vzela telefon v roke in ga poklicala. A kaj, ko itak ne bi dvignil, ker je trenutno v službi. Življenje je zanj veliko težje kot zame, vsaj v trenutnem obdobju. Vem, da nekega dne bo pravi trenutek, da ga pokličem in mu le povem, da ga pogrešam. Čeprav se prokleto bojim njegovega odziva… vendar mislim da sploh po zadnjih dnevih ni več vprašanje kakšen bi bil njegov odziv. Kot mi je rekla najboljša prijateljica, da kljub vsemu kar sem že naredila, on očitno res rabi podnapise, jaz pa tudi. Upam, da ima prav.