"Cameronina upodobitev Maggie je res čarobna. Znala je z obilico razumevanja pokazati, kako je lahko privlačnost v naši družbi prava dobrina," pravi Hanson. "Ve pa tudi, da je zunanji videz samo maska. Pri njeni igri je čudovito to, da izžareva Maggiejine strahove, negotovosti in ranljivost. Ko torej Maggie počne grozne stvari, stvari, ki jih ne bi nikoli storil sestri, nas Cameron zna prepričati, da je v njej še vedno dobrota. Vidite lahko Maggiejino hrepenenje, da bi bila več kot samo čeden obraz ali dekle s krasno postavo. Z Maggie sočustvujete, ker spoznate, kako si resnično želi v življenju nekaj postati in kako je to zaradi pomanjkanja samozavesti zanjo težko. Filmsko zgodbo želim povedati tako, da občinstvo čuti enako kot lik, da dejansko vstopi v njihov svet. Ker je Maggie povsem raztresena in neprizemljena, sem prizore z njo posnel na začetku z ročno kamero. Nisem si želel, da bi se občinstvo tega zavedalo, želel pa sem, da bi začutilo njeno odmaknjeno nenavezanost, saj ni nikoli vedela, kam gre. Poleg tega sem v veliko njenih prizorov dal okna ali ogledala, da je bilo videti odsev, kajti v Maggiejinem svetu je vse zelo površinsko; shajala je s svojim čednim videzom. Rose se po drugi strani ogledalom povsem izogiba, dokler ne pridobi nekaj samozavesti. Proti koncu filma, ko sestri sebe in druga drugo vidita jasneje, se mi je zdelo prav ključni prizor postaviti v kopalnico pred veliko ogledalo."