Za nekoga, ki ni ravno izvedenec za nogometno dogajanje, je bil odziv publike nekaj nadvse nenavadnega. Gosti v Sport kafeju so dobesedno v snopih popadali po mizah, si z rokami šli skozi lase in si z nenavadnimi kriki, dvignjenimi rokami in skremženih obrazov dajali duška zaradi nepopisnega razočaranja. Indiferentnih je bilo samo nekaj pripadnic nežnejšega spola, ki so dogajanje na zaslonih očitno spremljale s težavami. Pravnik Zoran, oboževalec avstro-ogrskih zemljiških knjig in slovenske pravne urejenosti, ki je z mano gledal tekmo, ni bil niti najmanj presenečen. »To je to. Rekel sem ti, da naši ne delujejo kot ekipa,« je filozofsko modroval in se vzvišeno posmihal hordi, ki je zaradi zadetka doživljala duševne bolečine. Po njegovi teoriji razložil mi jo je sredi tekme bi bil poraz jugoslovanske reprezentance na tekmi s Slovenijo več kot koristen; sedanja oblast športnike instrumentalizira in uporablja kot dokaz mednarodnega priznanja in uspešnosti Jugoslavije, s tem pa ljudi še dodatno prepričuje, da spremembe v državi niso potrebne.