Nasploh so v preteklosti največ koristi od igranja v gorah imeli prav Bolivijci, tudi v Ekvadorju in Peruju se gostje mučijo z igranjem v redkem zraku. Pri mednarodni nogometni zvezi (FIFA) so decembra 2007 zaradi tega celo prepovedali brcanje žoge na štadionih, ki stojijo višje od 2750 metrov, toda zaradi številnih pritožb je krovna organizacija maja 2008 spremenila svojo odločitev. Oktobra naj bi v knjigo pravil zapisala, da se tekme na visoki nadmorski višini sicer lahko igrajo, vendar morajo imeti gostje kar dva tedna časa za pripravo. To bo zaradi natrpanega urnika seveda težko izvedljivo in Bolivijci ter drugi se bodo verjetno morali nehati posluževati svojega močnega orožja, toda po mnenju strokovnjakov prihajajoča odločitev Fife ni najbolj priročna. Ivo Eterović, predsednik bolivijske kolesarske zveze in vodja zdravniške službe pri tamkajšnji nogometni zvezi, je namreč razkril, kako bi se lahko reprezentance na najlažji način izognile težavam, s katerimi se morajo igralci spopadati v Atahualpi (2850 metrov), Cuzcu (3400 metrov), La Pazu (3600 metrov)... »Glede na študije, ki smo jih opravili, je obdobje prilagajanja na ekstremne nadmorske višine povsem nepotrebno, prav tako ne vidimo razloga, zakaj bi morali prepovedati igranje nogometa visoko nad morsko gladino,« pravi Eterović, po rodu Bolivijec, po koreninah pa Hrvat, in nadaljuje: »Če bi gostujoče reprezentance na tekmo v La Paz oziroma katerokoli drugo gorsko mesto pripotovale le nekaj ur pred začetkom in takoj po zadnjem sodnikovem žvižgu tudi odšle nazaj domov, nogometaši ne bi čutili prav nikakršnih sprememb. Ugotovili smo namreč, da se človeško telo na nadmorsko višino začne prilagajati šele po četrti oziroma peti uri v takšnem okolju. Seveda razumemo, da bi se ob tem pojavile drugačne težave, saj bi bili nogometaši verjetno nekoliko bolj utrujeni, če bi kar takoj po prihodu skočili na nogometno igrišče. Toda redek zrak pač ne bi bil več izgovor za slabe igre.« Rešitev je torej preprosta, a kljub temu ne gre pričakovati, da jo bodo nogometni veljaki sprejeli. Tisti v kravatah pač radi stvari zapletajo tudi tedaj, ko to niti najmanj ni potrebno.