Srečati – videti – pa je jereba težko, kljub temu da jih v gozdovih Jelovice in Triglavskega narodnega parka ni tako malo. K temu prav gotovo največ pripomore njegova obarvanost, s katero se je prilagodil na svoj življenjski prostor. Barva njegovega perja se namreč odlično prilagaja gozdnim tlem, kjer preživi večino življenja. »Celo sivo repno perje, ki ima na koncu kontrastno črno črto, je vidno samo, kadar leti ali pa se šopiri v bližini tekmeca. Med hojo in mirovanjem je prav mojstrsko skrito pod srednjimi repnimi peresi, ki sta rjave varovalne barve. In kot bi se tega zavedal, zelo redko leti,« pojasni Mihelič.