Čopasti škrjanec se med vsemi našimi škrjanci, ki so sicer vsi enolično rjavo obarvani, ponaša z največjo in najbolj vidno čopko na glavi. Čopko lahko po potrebi dviga in spušča. Še najbolj je podoben poljskemu škrjancu od katerega pa se loči po večji čopki in krem obarvanih zunanjih repnih peresih. Pri nas je najpogostejši v severovzhodnem ravninskem delu. Tod gnezdi na neobdelanih površinah, zadnje čase pa se je prilagodil, podobno kot poljski, tudi na obdelane površine. Gnezdo skrije med rastlinjem na tleh. Mladiči gnezdo zapustijo zelo hitro, že po tednu dni, še preden znajo letet. V zimskem času se čopasti škrjanci združujejo v manjše jate, ki lahko štejejo tudi preko dvajset ptic. Takrat jih je možno videti tudi v mestih, na parkiriščih in tudi ob zelo prometnih cestah. Slednje še posebej velja, če zapade sneg in so ceste edine kopne površine, kjer se lahko hranijo. Njegova hrana so semena vseh vrst. Ocenjuje se, da pri nas gnezdi okrog tisoč parov. Ker gnezdi na intenzivnih poljih je zavoljo pesticidov ogrožena vrsta. Dodatno ga ogroža še intenzifikacija neobdelanih površin.