Špekulacije o jami pri Nakovani se začenjajo z opredelitvijo vloge stalagmita, ki, zaradi temnega ozadja votline in tankega žarka svetlobe iz ozkega predora na stropu jame ob vstopu najprej pritegne pogled. Dramatičen pogled še bolj poudari središčni prostor stalagmita, od katerega pada dolga senca, ki tvorbo iz sige še poveča. Ker je religiozni ritual stik med človekom in nadnaravnim ali nadčutnim, je prisotnost te moči pogosto simbolizirana s kakšno podobo. V Spili je to stalagmit falične oblike, sklepajo arheologi. Pardon, toda koliko stalagmitov ni podobnih moškemu udu? Vprašanje je bilo preslišano. »Simbolizira lahko moško plodnost, moč in druge klasične moške kakovosti, kot sta moč bojevnikov in hrabrost,« je ponovil Kaiser. Tudi večina keramike je bila odložena tik pred stalagmit v krogu s polmerom enega metra. Obredi pa so se z odlaganjem posodja in kosti na ista mesta v jami ponavljali tri stoletja. Če povežemo obilno pitje vina s faličnim stalagmitom, lahko pomislimo na dionizično obnašanje z vsemi pretiravanji divjega hedonizma avtohtonih prebivalcev. Špekulirajmo: poglavar plemena in izbranci so se v jami zažirali in zapijali brez žensk, se uživaško omamljali in klicali k nadnaravnim silam, naj jih obdarijo z močjo in s pogumom, da bodo še naprej uspešno plenili grške ladje in se branili pred krvoločnimi Rimljani, se zahvaljevali za dano moč in za vse uspešne gusarske podvige.