Vsaka grafika ima svojo zgodbo, vsaka je podnaslovljena s poetičnim naslovom, mi pa imamo srečo da ta jezik ni tako samo po sebi umeven in razumljiv, da bi ga lahko brali kot nekakšno linearno, sintaktično urejeno prozo. Deluje prej kot poezija, kot lirika v svojih najbolj redkobesednih oblikah, in jo zato doživljamo na novo in vsakokrat drugače in ob vsakem novem pogledu je polna, nasičena, bogata, ganljiva, razigrana in resna, sladka in trpka, dostojanstvena v elegantnem črno belem kontrastu in reliefnem tisku, ali razposajena v nasičenih barvah in sanjava v nežnih tonih ki skoraj ne premorejo kontrastov. Tu najdemo razlago za priljubljenost med najrazličnejšimi občinstvi in za laskave odzive tudi tako izjemnih poznavalcev in ljubiteljev umetnosti, kot je bil Federico Zeri.