Takrat, ko so bili pri nas rdeči časi, sem bil na drugi strani in poskušal vsem povedati, da je velika razlika med partizanstvom ter enoumjem. Nato so se časi obrnili in danes v kapitalizmu veljam za rdečega. Smešno, kako se stvari v tridesetih letih spremenijo. V Zvezo borcev sem se vpisal deklarativno. Ko smo dobili svojo državo in demokracijo, se je z delitvami na levo in desno na veliko v mlado deželo spuščalo ideje, ki morajo ostati v zgodovini. Tisti hip, ko so hoteli rehabilitirati kolaboracijo in ko je nacionalizem prerasel zdravo mero. Takrat sem se odločil, da bom deklarativno naredil nekaj, kar mi ni prej padlo na kraj pameti, in sem se včlanil v Zvezo borcev. Moja osnovna organizacija je Ljubljana Rudnik. Ni skrivnost, da sem odkrit oboževalec herojskega boja XIV. divizije. Skrajni čas je, da o njih posnamemo film, ki se bo potegoval za oskarja. Zdaj sem prestar, da bi igral Kajuha, nedvomno pa bi se zame našla kakšna vloga. Od borcev XIV. divizije sem dobil pismo, da me simbolično sprejemajo v XIV. divizijo. Nisem član nobene stranke in tudi ne bom, podpiram samo posamezne programe.