V lanskem letu je trata še najbolje rasla v senci, povsod drugje smo z njo imeli kar precej težav, še zlasti, če je nismo obilno in redno zalivali. Če bo letos julij bolj moker, pa bo ravno obratno. V senci nam bo trava izginevala, vedno slabša bo, še posebej, če se bomo na njej več zadrževali in hodili po njej. Zato na drevju, ki s svojimi vejami premočno senči trato, naredimo nekakšno svetlobno okno, tako da mu tu in tam odstranimo mlade veje in porežemo nekaj listja, da bo svetloba v pramenih lahko osvetlila tla. Če je v tem obdobju veliko dežja, stole in mizo izpod drevesa prenesimo bolj na odprto in senčne predele čim manj teptajmo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
lanskem lanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
letu leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
trata trata samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
še še členek
najbolje dobro splošni prislov; presežnik
rasla rasel deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
senci senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
povsod povsod splošni prislov; nedoločena stopnja
drugje drugje splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
z z predlog; orodnik
njo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, orodnik
imeli imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
težav težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
še še členek
zlasti zlasti členek
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
obilno obilno splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
redno redno splošni prislov; nedoločena stopnja
zalivali zalivati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Če če podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
letos letos splošni prislov; nedoločena stopnja
julij julij samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
moker moker splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
pa pa priredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ravno ravno členek
obratno obratno splošni prislov; nedoločena stopnja
V v predlog; mestnik
senci senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
trava trava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
izginevala izginevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
slabša slabšati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
na na predlog; mestnik
njej on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, mestnik
več več splošni prislov; primernik
zadrževali zadrževati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
hodili hoditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
po po predlog; mestnik
njej on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, mestnik
Zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
drevju drevje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
s z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, orodnik
vejami veja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
premočno premočno splošni prislov; nedoločena stopnja
senči senčiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
trato trata samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
naredimo narediti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
nekakšno nekakšen nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
svetlobno svetloben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
okno okno samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
tako tako priredni veznik
da da podredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
odstranimo odstraniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
mlade mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
veje veja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
porežemo porezati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
listja listje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
svetloba svetloba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
pramenih pramen samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
osvetlila osvetliti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
tla tla samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
obdobju obdobje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
dežja dež samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
stole stol samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
mizo miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
izpod izpod predlog; rodilnik
drevesa drevo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
prenesimo prenesti glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
bolj bolj splošni prislov; primernik
na na predlog; tožilnik
odprto odprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
senčne senčen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
predele predel samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
čim čim splošni prislov; nedoločena stopnja
manj manj splošni prislov; primernik
teptajmo teptati glavni glagol; nedovršni, velelnik, 1. oseba, množina
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Revije
naslov: Rože & vrt
avtor: neznani novinar