Prikotalili smo se do »slikarskega« dela –- fotoaparata in objektivov. Kaj veliko tu ni filozofirati, saj je nabor opreme in možnih kombinacij pri skoraj vsakem fotografu drugačen, zato je iskanje »asketskega minimuma« zmuzljivo. Koliko od celotnega arzenala tovoriti s seboj, je vprašanje, s katerim se gotovo ukvarjajo tudi številni zdravilci posledic pretiravanja – fizioterapevti. Je pa včasih zanimiv izziv omejiti se na en fotoaparat in en ali dva objektiva, saj nas za dovolj pester končni izdelek prisilijo v načrtovanje, gibanje in kompromise. Morda si lahko privoščim splošen nasvet: Naj bo na aparatu, če omogoča menjavo objektivov, v času neuporabe nameščen najbolj vsestranski (npr. z velikim razponom goriščnice) ali pač tisti, ki bo ob nuji po takojšnjem fotografiranju najučinkovitejši (npr. svetlobno močan, s hitrim ostrenjem). Splošno velja tudi, da se redno čiščenje ohišja, leč in tipala najbolj obrestuje prav v paničnih trenutkih, ko za ta opravila nepričakovano zmanjka časa. Čistilne krpice in puhalka so na terenu dobrodošli, a slednja že zavzema precej prostora.