Prihajalo je do popolnoma različnih ravni dojemanja. Belci so imeli domačine za primitivne, še danes kdo napiše knjigo Med kamenodobnimi ljudmi. Toda prostora in časa ne moremo mešati, tu pa gre samo za prostorsko razliko, kajti oboji živimo v današnjem času. Ko so belci prišli v višavje, so jim nasproti pritekle ženske, ki so dvigovale svoja slamnata krila in jim kazale vagine. Ker so se zraven smejale, so si ti po evropskem načinu razmišljanja takoj mislili: aha, ženske se nam ponujajo. In v svoja poročila so napisali: povsod, kamor pridemo, nam ponujajo ženske. Za domačine pa so bili ti prišleki duhovi njihovih umrlih. In ker so se bali, da so jih prišli kaznovat, vsak ima pač zaradi česa slabo vest, so poslali ženske, da bi čarale. Ker so prepričani, da je menstrualna kri škodljiva, neke vrste strup, so ženske, ki so imele menstruacijo, kazale svoje vagine, da bi odgnale duhove. Podobno se je zgodilo, ko so belci s seboj prinesli sekire, mačete in rekli, koliko jih hočete za enega prašiča? Seveda niso vedeli, kaj prašiči pomenijo tem ljudem in da bi jih lahko kupili edinole za školjke. Ko pa so to ugotovili, so, potem ko so po višavju naredili travnata letališča, z avioni pripeljali cele zaboje teh velikih morskih školjk. In kaj se je zgodilo? Prišlo je do inflacije. Nekdo v plemenu je imel, recimo, tri prestižne školjke, zato je bil zelo pomemben mož in je bil hierarhično nad revežem, ki ni imel nobene, ker ni bil dober govornik, ker ni imel žene, ki bi mu redila prašiče, ker ni ničesar znal. Tako se je ustvarjala hierarhija. Zdaj pa kar naenkrat ta revež dobi deset školjk!