"Trg bolj ali manj miruje, ni ne zmanjševanja ne povečevanja proizvodnje. Računam, da bo, ko se bodo slovenske cene prašičjega mesa približale evropskim, nekaj manjših rejcev v težavah. Upamo, da bodo drugi povečali kapacitete. Škoda bi bila, da bi naš trg, ki daje relativno zelo kvaliteten končni izdelek, zapolnil kdo drug, da bi za nas kdo drug redil prašiče. Po vstopu v EU pričakujemo, da se bodo surovine podražile, zlasti krma in žita, pa tudi subvencij ne bo več. Te so v preteklih letih v tujini predstavljale tudi od 20 do 40 odstotkov cene. Ko imajo v EU presežke mesa, skupnost subvencionira izvoz s 40 evri na 100 kilogramov mesa. Zdaj so višino nekoliko znižali, a še vedno obstaja. Veliko tega mesa pride tudi na slovenski trg. Ko se bo Slovenija znašla znotraj tega trga, subvencij ne bo več. Na področju ekologije ne pričakujemo večjih sprememb, vsaj ne na naši farmi. Letos moramo plačevati tudi ekološko takso, katere vrednost smo do zdaj reinvestirali. Država namreč po novem vzame 60 odstotkov takse, kar predstavlja protirazvojni korak. V naslednjih letih bomo morali, ko se bomo že tako težko prilagajali, zagotavljati dodatna sredstva, da bomo dosegli ekološko primernost. Investirati moramo predvsem v odstranjevanje dušika. Veliko slovenskih farm sploh še nima naprav za ekološko sanacijo, večina kmetov pa bo morala zagotoviti lagune, saj v določenem obdobju ne bodo smeli odvažati gnojevke na polja. Odvoz gnoja na polja je v EU recimo vedno dražji. Na Nizozemskem stane od 13 do 40 guldnov (1300 do 4000 tolarjev, op.p.), zato se kmetje selijo v druga območja, kjer je razvoz cenejši."