ci, zato se je veliko Burjatov selilo proti vzhodu, da bi našli nove pašnike. Tako so v 18. stoletju zahodni Burjati naselili dolini Selenga in Barguzin vzhodno od Bajkalskega jezera, v 19. stoletju pa so se Horili v zaporednih valovih preselili v Aga-stepo. Hkrati so prihajale skupine ljudi, ki so bežali pred vojnami in lakoto v Mongoliji. Naselili so sleherno ped nezasedene zemlje, ki so jo mogli najti na območju Bajkala. Običajno so se zasidrali med pravimi Burjati, zato je postal naselitveni vzorec izjemno zapleten. Ruski oblastniki so še naprej zahtevali od rodbinskega poglavarja, da je pobiral davke in druge dajatve od svojih sorodnikov. Tako je v 19. stoletju moral prepotovati na stotine kilometrov, da je našel vse, na njegovem ozemlju pa so živeli tudi mnogi drugi, ki sploh niso sodili v njegovo rodbino. Proti koncu stoletja so Rusi uvedli drastične ukrepe v zemljiški reformi, ki je pravzaprav ogrozila obstoj Burjatov. Po tej reformi naj bi vsak, ne glede na to, ali je bil priseljenec ali star prebivalec, dobil enake pravice do zemlje. To je pomenilo, da bi Burjati, ki so ekstenzivno redili konje, ovce in govedo, ne imeli več zemlje kot kmetovalci, ki so potrebovali le majhno očiščeno površino za polja. To je bil v zapletenem političnem položaju tudi eden od vzrokov poznejšega upora Burjatov. Konec 19. stoletja so Burjati poznali dvoje religij. Tisti, ki so živeli vzhodno in južno od Bajkala, so bili že dolgo budisti, tisti pa, ki so živeli zahodno od jezera, so kljub ruskim poskusom spreobračanja v pravoslavno krščanstvo ostali šamanisti. Šamanizem je vsaka religija, v kateri ima glavno in posebno vlogo šaman. Šaman je nekdo, ki je sposoben nadzorovati svojega duha in telo tako, da doseže ekstatično stanje transa, v katerem verjame – in o tem prepriča tudi druge – da je v pose-