Junija in julija so se nadaljevale ugodne vremenske razmere in grozdne jagode so hitro rasle in se debelile. Julija ni bilo zelo visokih temperatur in obdobja s temperaturami nad 30 C so bila kratka, čeprav je bil julij po meteoroloških kazateljih nadpovprečno topel. Dolgoletno povrečje padavin pa še zdaleč ni bilo doseženo, saj je na Primorskem padlo za polovico manj padavin od dolgoletnega povprečja. K sreči ni bilo večjih neurij in toče niso klestile po vinogradih. Ko smo prve dni avgusta pripravljali prvo oceno pridelka grozdja, je kazalo, da bodo tudi letošnje količine grozdja skoraj takšne, kot so bile lanske in predlanske. V avgustu se je nadaljevalo toplo in vroče poletno vreme in značilnost letošnjega avgusta je, da je bila predvsem povprečna minimalna temperatura zraka nad povprečjem. To in pa dejstvo, da je na Primorskem padlo le nekaj nad 20 % povprečnih padavin, je povzročilo, da je začela vinsko trto pestiti suša. Najmanj padavin je bilo v vinorodnem okolišu Kras in v Koprskem vinorodnem okolišu, kjer je začelo grozdje najprej dozorevati. V posameznih vinogradih so se v zadnji dekadi avgusta začeli kazati znaki suše. Grozdne jagode so ovenele, veneli so tudi deli grozdov ali pa celi grozdi. V najbolj prizadetih vinogradih se je sušilo in odpadalo listje. Zaradi suše se je zmanjšal pridelek grozdja. Med vinorodnimi okoliši je precejšnja razlika. Zaradi suše so bili najbolj prizadeti vinogradi v Koprskem vinorodnem okolišu in na Krasu. V vinorodnem okolišu Vipavska dolina je suša prizadela del vinogradov v zgornjem delu doline, v vinorodnem okolišu Goriška Brda pa vinogradi zaradi suše skoraj niso bili prizadeti. Splošna ugotovitev je, da so bili zaradi suše manj prizadeti vinogradi, zasajeni z zgodnjimi sortami, kjer je grozdje začelo bolj zgodaj dozorevati in je »ušlo« suši. Prav tako so bili bolj prizadeti mladi vinogradi. Videti je, da so tretje, četrto in tudi peto leto najbolj kritična v razvoju vinske trte in vinogradniki ne bi smeli polno obremeniti trsov in jih preobložiti z grozdjem. Zelo dobro se je izkazalo redčenje grozdja, saj so trte, kjer so vinogradniki dovolj zgodaj odstranili del grozdja, ostale bujne in grozdje ni venelo in se sušilo.