V zadnjem četrtletju leta 2004 se je cenovna konkurenčnost slovenskih predelovalnih dejavnosti poslabšala v največji meri na račun šibkega ameriškega dolarja. Ob 5.6-odstotnem nominalnem padcu ameriškega dolarja do evra na četrtletni ravni, na medletni pa za 8.6%, se je tolar do košarice valut OECD (EUR, USD, CHF in GBP) realno okrepil (gl. tabelo). Po stabilizaciji nominalne vrednosti tolarja do evra po vstopu v ERM II se cenovna konkurenčnost slovenskih predelovalnih dejavnosti na valutnem območju evra ni bistveno spremenila, saj se je hkrati umirjala rast relativnih cen. V primerjavi s tretjim četrtletjem se je tolar do evra le rahlo okrepil (merjeno z relativnimi cenami življenjskih potrebščin za 0.1%, s cenami industrijskih proizvodov za 0.2%), medtem ko je bila njegova realna vrednost v zadnjem četrtletju lani nekoliko nižja (za 0.3%) oziroma enaka kot pred letom. Čeprav se je tolar po realnem upadanju v prvih treh četrtletjih do hrvaške kune na četrtletni ravni realno precej okrepil (deflacionirano z relativnimi cenami življenjskih potrebščin za 1.9%), je bila v zadnjem četrtletju lani slovenska cenovna konkurenčnost v primerjavi s Hrvaško še boljša kot v istem obdobju leta 2003 (za 1.3%). Do povprečja valut CZK, SKK, HUF in PLN se je upadanje realne vrednosti tolarja nadaljevalo tako na četrtletni (za 2%) kot medletni ravni (za 7.7%). Ob pospešenem poslabšanju na četrtletni ravni se je stroškovna konkurenčnost predelovalnih dejavnosti v zadnjem četrtletju leta 2004 poslabšala tudi na medletni ravni. V razmerah stabilizacije nominalne vrednosti tolarja do evra in njegove krepitve do ameriškega dolarja so se stroški dela na enoto proizvoda v košari valut OECD povečali pod vplivom padca produktivnosti dela v primerjavi s tretjim četrtletjem oziroma njene močno upočasnjene rasti v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2003 (gl. tabelo). Po stagnaciji v tretjem četrtletju, sicer na visoki ravni, je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih v zadnjem četrtletju lani upadla za 1.1% in bila le še za 1.8% višja kot pred letom (v tretjem četrtletju za 6.2%). Hkrati se je nekoliko pospešeno nadaljevalo upadanje zaposlenosti. Zaradi zvišanja spodnje meje obdavčitve plač z davkom na izplačane plače (septembra 2004) so stroški dela na zaposlenega v primerjavi s tretjim četrtletjem realno padli (za 0.2%, po 0.7-odstotni rasti v tretjem četrtletju), njihova medletna realna rast pa se je upočasnila (s 3.8% na 3.1%). Plače in drugi prejemki so v zadnjem četrtletju lani realno pospešeno naraščali (za 1.2% glede na 0.3% v primerjavi s predhodnim četrtletjem in za 4.4% glede na 3.5% v primerjavi z istim obdobjem leta 2003).