Profesor nevrogije dr. Zvezdan Pirtošek z Medicinske fakultete v Ljubljani, pravi, da je bila prednost Homo sapiensa pred neandertalcem bolje razvit čelni reženj možganov. »Če opazujemo razvoj možganov, vidimo, da se je čelni reženj v evoluciji razvil zadnji,« pravi. V roke vzame gumijasti model možganov in se s prsti razmišljajoče sprehodi po rožnatih gubah. »V zadnjem delu možganov, ki je bolj poudarjen pri živalih, se zbirajo informacije iz narave, frontalni reženj pa je sedež intelekta, abstraktnega mišljenja in strategij.« Ko se je človek med evolucijo postopoma postavljal na noge, se je njegov obrazni del vse bolj umikal prostoru, ki so ga v čelnem delu začeli zapolnjevati možgani. »V sprednjem delu možganov so sposobnosti predvidevanja, ravnanja v prihodnosti in vživljanja v drugega, podlaga za so-čutje. To so dimenzije, ki so v evoluciji prevladale,« pravi Pirtošek. Biološke razlage pravijo, da je temeljna prednost človeka njegova družbenost – sposobnost zavedanja samega sebe in svojega bližnjega.