Zavesten, ekspliciten spomin se nadalje deli na semantičen spomin, t. j. spomin splošnih znanj in dejstev ter na epizodičen, to je spominjanje konkretnih dogodkov in izkušenj v lastnem življenju posameznika. Tudi do tega razlikovanja so znanstvenike privedle poškodbe medijalnih senčnih režnjev možganov. Tri opazovane osebe so se, podobno kot v primeru H. M., dobro spominjale dogodkov in naučenega pred poškodbo, toda občutna je bila amnezija epizodičnega spomina. Vendar zanimivo, ohranili so precej zmožnosti, da si po poškodbi zapomnijo splošna znanja – dokaj uspešno so končali šolo. Očitno je bilo torej, da so se tudi po poškodbi kratkoročna znanja večinoma lahko »pretočila« v dolgoročni semantični spomin. Zanj je značilno, da klasificira pojme v kategorije – živali-ptice-vrabec. Številne raziskave so zadnja leta usmerjene prav na ta prehod nove informacije, veščine, glasbe, slike v dolgoročni spomin, to je t. i. konsolidacija – kaj so s tem povezane kemične, ionske in druge spremembe celic v živčnih krogotokih in kateri geni so v ozadju tega dogajanja in, na drugi strani, katere poškodbe ter bolezni (možganska kap, demenca, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova) so tiste, ki to onemogočajo. Posebej zahtevno vprašanje je, kje se dolgoročni spomin oblikuje in kje se skladišči. Hipokampus je vključen v formiranje spomina za vaje na violini, toda s tem povezani gibi prstov so shranjeni v malih možganih. Hipokampus je nesporno zelo pomemben za ohranjanje prostorskega spomina pri podganah in še posebej pri pticah, ki imajo na številnih mestih svojega ozemlja skrivališča hrane. Večji del znanstvenikov ugotavlja, da je tudi pri ljudeh hipokampus središče prostorskega spomina, ne pa spomina za predmete, obraze in podobno. Znana je raziskava spomina taksistov glede poznavanja ulic v Londonu (raziskovalka E. Maguire ). Londonski taksisti morajo opraviti izpit iz poznavanja ulic v 10-kilometrskem polmeru od središča. Vse kaže, da se oblika hipokampusa taksistov na podlagi dolgoletnih voženj, ko se znanje konsolidira, spremeni: zadnji del se poveča, sprednji pa skrči. Raziskovalka domneva, da je epizodičen spomin povezan z ulicami shranjen v hipokampusu, kar pa ne velja za posplošena, semantična znanja, ki so shranjena v možganski skorji.