Neavtohtona jelenjad in muflon ogrožata zlasti hribovska naselja v občini, po poljih pustoši tudi jazbec. Posebej ogrožena je Kokra, kjer so ljudje že pred časom opustili poljščine, ne orjejo več, le travniki in gozdovi so jim še ostali, sedaj pa se zaradi divjadi znova postavlja smiselnost ohranjanja teh površin. Ogrožena je že prva košnja, namesto živine travo popase divjad. Če kmetje prijavijo škodo, imajo s tem veliko sitnosti in stroškov, povračilo pa ni nikoli tolikšno, da bi jim vrnilo vero v kmetovanje na gorskih kmetijah, smo slišali od kmetov v Kokri, ki imajo travnike ograjene z električnim pastirjem kot v Dachauu, a še to bolj malo pomaga. Ko ostanejo brez košnje, jim škodo povrnejo v senu, ki ga pripeljejo iz doline, pa tudi, če jo povrnejo v denarju, to ne odtehta truda na gorskih kmetijah, ki ga vsako leto znova izniči divjad. Kako ravnati z divjadjo, da bo v prid naravnega ravnovesja in da ne bo škodilo kmetom, ki gospodarijo v teh krajih? Kmetje niso za poboj divjadi, radi pa bi realen odstrel, ki bo zmanjšal čredo in kmetom olajšal delo. Sedaj vsako leto doživijo škodo na travnikih, letošnjo zimo pa so jo še v gozdu, kar bo imelo trajne posledice. Nekateri kmetje škode sploh več ne prijavljajo. Letos so pooblastili občino, da to stori v njihovem imenu, na kar so dobili odgovor, da to ne gre in da je treba škode prijavljati posamezno. Toda predstavnik kmetijskega ministrstva Janez Kastelic je v razpravi v Preddvoru zatrdil, da je mogoča tudi pot s pooblastilom. Veliko kritičnih besed s strani lokalne skupnosti in kmetov je letelo tudi na gospodarjenje zavoda Kozorog na območju občine Preddvor, češ da slabo gospodari, da ne plačuje škod in se do kmetov obnaša ignorantsko. Žal predstavnika gojitvenega zavoda zaradi poprejšnjih konfliktov niso vabili na razpravo, kar je bilo po mnenju predstavnika z ministrstva slabo, saj je Kozorog eden od dejavnikov v tem prostoru in če ne dela po zakonu, ga lahko prijavijo inšpekciji. Franček Kolbl z območne enote zavoda za gozdove Kranj je povedal, da njihova ustanova dela letni gojitveni načrt, ki ga potrdijo tudi vsi dejavniki v prostoru, vključno z lokalno skupnostjo. Ta načrt predvideva tudi odstrel divjadi, ki se je zadnjih pet let močno povečal. Škode v zvezi z divjadjo omenjeni zavod ne popisuje, se pa tega ne izogiba, saj je tudi škoda eden od dejavnikov, ki vpliva na letni plan odstrela. Poudaril je, da mora za povračilo škode poskrbeti lastnik, kajti lastnina nalaga tudi odgovornost. Velik problem je dejstvo, da je divjad državna, pase pa se na kmetovi zasebni lastnini. Ko bi upravljavec lovišča ne bil odtujen od domačinov, problem ne bi bil tako velik. Miran Hafner, ki v istem zavodu skrbi za lovsko gojitvene načrte, je dejal, da pri teh upoštevajo želje lokalne skupnosti, glede odstrela pa je dejal, da ni pomembno le število ustreljene divjadi, pač pa tudi struktura odstrela, časovna in krajevna razporeditev in tudi ravnanje z divjadjo (denimo zimsko krmljenje, ki je pri sosedih Avstrijcih že prepovedano, pri nas pa še ne). O prijavi škode je kmete poučil, da obstaja več korakov: če ne uspe prijava oškodovanca pri upravljavcu lovišča, je treba dati prijavo upravni enoti, kjer o njej odloča posebna komisija, tretja stopnja pa je tožba. Tudi predstavnik kmetijskega ministrstva Janez Kastelic je poudaril pomembnost prijavljanja škode in dela lovske inšpekcije, odnos s Kozorogom pa mora lokalna skupnost rešiti s konsenzom. Jože Jeromel s Kmetijske in gozdarske zbornice je zagovarjal povečanje odstrela preštevilne divjadi in nadzor nad tem, kako se izvajajo plani odstrela. Dodal je tudi, naj bodo v primeru škode do kmetov bolj življenjski, naj jih ne napotujejo le na tožbe in jim po birokratsko svetujejo, pač pa razmislijo o sistemu evidentiranja škod.