Pri nas se večer po navadi konča tako, da se oči zlekne na kavč pred televizorjem. »Bom malo pogledal poročila,« reče. »Pa ja,« zamomlja mami, ki že pikasto gleda. »A ne bi šel raje takoj v posteljo?« »Kaj še! Samo dojenčki hodijo spat ob tej uri. Zdaj so poročila, potem je en dober film.« Pa ni ne poročil, kaj šele filma. Ker oči čez pet minut že švasa na kavču, da se kar tema dela. In potem ga mora mami tam okrog polnoči spravljati v posteljo. Z godrnjanjem in slabo voljo. Oči je pač tak. Zvečer hitro mrkne. Zato pa je zjutraj pokonci že ob zori. In straši po hiši. Smo ga komaj odvadile, da radia ne navija več na ves glas. In ne ropota, ko kuha kavo. Če zbudi mamo, je namreč kažin. Kaj je to, ne vem, mora pa biti nekaj hudega. Če teta Mimi, ki živi na Primorskem, reče stricu Metodu, da bo doma kažin, če spije samo še kozarček, mu roka kar omahne.