Toda samo da sem to izgovorila, me je nepričakovano udarilo. Ali ga nisem zadnje čase malo sovražila, ker je meni za hrbtom govoril s Caroline, ker se ni postavil zame, ko naju je očka javno obtožil, ker se mu nikoli ni zdelo vredno, da bi mi povedal, da se ni strinjal s tem, kar je rekel očka, in pravkar, ker je spodkopaval moje zaupanje v Rose? In sovražila sem sebe, ker sem se strinjala samo zaradi lepšega, ali nisem torej sovražila tudi njega? Dejstvo je bilo, da prav tedaj nisem čutila sovraštva. Če bi ga, sem si mislila, bi bila pripravljena reči kar koli, storiti kar koli, hotela, da izve vse o meni. Moje najmočnejše čustvo tedaj je bilo to, da so čustva, za katera je mislil, da so precej preprosta, preveč zapletena, da bi jih znala poimenovati, kar je bilo kot neke vrste laganja, kot neke vrste omejevanje. To, bi morda dejal moj učitelj verouka, je plačilo za greh.