je bilo, kot da ta v celoti in povsem podpira razvojni nauk. Kamenodobni ljudje so dejansko živeli na zelo »primitiven« način in moderni »primitivci« imajo zares zelo nenavadne ideje. Pobližja raziskava je kmalu pokazala, da je treba primitivizem iskati na povsem drugem mestu. Kajti, kako se je izoblikovala »evidenca« arheologov? Je rezultat uporabljene metodologije. Kaj je temeljno načelo te metodologije? »Evidenco« pridobiti in predstaviti z zelo malo domnevami. Kaj je posledica uporabe tega načela? Zelo borna dejstva (na primer: neka »kultura« je gmota najdb brez povezave s problemi, življenjskimi oblikami, inteligentnostjo in intencami ljudi, ki jo ustvarjajo). Iz teh bornih dejstev so potem inducirali borno mišljenje, medtem ko je bila bornost dejansko prisotna edino v uporabljeni metodi, to je v mišljenju samih arheologov. V antropologiji je bila situacija dolgo časa natanko ista. Sprva veliko antropologov ni razumelo jezika domorodcev in so se opirali na poročila posrednikov, ki niso ne uživali zaupanja plemena niti niso imeli potrebnega znanja za raziskavo. Potem je preteklo kar veliko časa, dokler niso končno odkrili, da so miti podani v različnih oblikah in da le ena teh oblik, in to ne prava, služi za odvračanje radovednih tujcev.60 Antropologi tudi skorajda niso imeli potrebnih astronomskih, bioloških, botaničnih itn. znanj, da bi lahko ocenjevali kvaliteto tovrstnih znanj v drugih kulturah. Kdajpakdaj so to celo priznali. Tako piše A. Kramer o polinezijski navigaciji:61 »Moj stari prijatelj Le’iato iz Tutulije se je zelo trudil, da bi mi razložil to vrsto navigacije, in ko je nekega večera prišel v ta namen in svojega prikaza zaradi nekaj manjkajočih zvezd ni mogel dokončati, me je čez nekaj ur, sredi noči, znova prebudil in […] me ni izpustil, dokler ni vzšlo sonce. Priznati moram, da nisem vsega razumel […] sem namreč bolj slab astronom.« Kljub temu se večinoma domneva, da so »pravo«, abstraktno mišljenje iznašli šele Grki, take nerazumljene dele »primitivnih« mitov pa se nasprotno interpretira kot evidenco za primitivnost njihovih tvorcev: iz tujih znanosti prevzeta in nikoli preverjena govorica je v povezavi z lastno nevednostjo odločala o uporabnosti in odtod o dopustnosti dosežkov