Dojenje v bistvu predstavlja nadaljevanje prehajanja hranilnih snovi iz matere v plod. Sestava in količina mleka je že takoj po rojstvu, ko je prekinjena popkovina in postane odvisen od hrane, ki jo dobi skozi usta, prilagojena otroku. Otroci, ki so dojeni, so bolj zdravi. Materino mleko vsebuje zaščitne snovi, ki varujejo otroka pred okužbami. Ne vsebuje klic, ki bi lahko pri otroku povzročile okužbe. Alergične reakcije so na materino mleko zelo redke. Prilagojeno je otrokovemu ne povsem dozorelemu prebavnemu sistemu, zato imajo dojeni otroci manj težav s prebavo. Vsebuje lažje prebavljive in bolj žlahtne beljakovine kot kravje mleko, nenasičene in esencialne maščobne kisline, ki koristijo pri razvoju možgan, in več sladkorjev, predvsem laktoze, ki je tudi pomembna za razvoj možgan. Z raziskavami so dokazali, da dojenje vpliva na razvoj inteligence. Zelo pomembno pa je tudi to, da se ravno pri dojenju najbolj ohranja in nadaljuje tesna vez med materjo in otrokom, ki je obstajala, ko je še bil v maternici. Obema daje občutek varnosti in pripadnosti. Telesni dotik med materjo in dojenčkom, ki je najpristnejši ravno med dojenjem, je izredno pomemben za zdrav duševni razvoj otroka.