Že spet pa imamo podjetja, ki so uspešna ravno zaradi izredno konkurenčnega in unikatnega poslovnega modela, ki izkorišča prednosti Slovenije. Hermes Softlab razvija softverske sklope za največja svetovna podjetja, kot sta Hewlet Packard in Erickson. Preko svojih podjetji v ZDA in Nemčiji ima direktne stike s svojimi kupci in zaradi prodaje na najrazvitejših trgih dosega prodajno ceno na strokovnjaka na mesec 10.000 EUR. Na drugi strani pa ima razvito mrežo za pridobivanje kadrov v Vzhodni in Južni Evropi, kjer je cena računalniškega strokovnjaka, ki v računalniški panogi predstavlja največji strošek, veliko nižja kot na Zahodu. Tako ustvarja izredno veliko razliko (verjetno okoli 5.000 EUR) v ceni med mesečnim stroškom strokovnjaka in iztrženo prodajno ceno istega strokovnjaka pri kupcih. Zato je v Hermes Softlabu zaposlenih tudi preko 20 različnih narodnosti, 25 odstotkov zaposlenih pa je tujcev. Zaradi svoje velikosti kupcem dodatno zagotavlja varnost in stabilnost, sposobnost lobiranja Rudija Brica pa Hermes Softlabu omogoča pridobivanje največjih projektov v Sloveniji in zelo pozitivno in obilno medijsko poročanje o podjetju. Ugled podjetja pa je magnet za pridobivanje kadrov, ki so v računalniški industriji ključnega pomena. Mednarodni lastniki, nadzorni svet in deloma tudi vodstvo še dodatno utrjujejo globalno prisotnost Hermes Softlaba. Kombinacija prodaje na zahodne trge, vzpostavljene mreže za pridobivanje kadrov in ugleda v Vzhodni Evropi in na Balkanu, pridobivanja največjih projektov v Sloveniji, velikosti, ki daje kupcem gotovost, ter mednarodnih lastnikov in nadzornega sveta, ki so osnova poslovnega modela Hermes Softlaba, podjetju omogočajo doseganje ekstra dobičkov. Konkurenčnost podjetja se definira na nivoju celotnega poslovnega modela, ne pa na ravni izdelkov ali storitev in izbranih trgov. Podjetje, katerega konkurenčnost izhaja in celotnega poslovnega modela, kot je to v primeru Hermes Softlaba, ima eno največjih konkurenčnih prednosti, kar jih je možno imeti v poslovnem svetu in ki jo je izredno težko kopirati. Prednost je taka, da je direktor Hermes Softlaba na Forumu najvišjih vodilnih celo priznal, da Hermes Softlab praktično ni imel finančne funkcije. Ne spada tudi med najbolje vodena slovenska podjetja. Velik del dobička dobi na račun sposobnosti lobiranja za največje projekte v Sloveniji. Nekatera podjetja ga celo tožijo, ker niso zadovoljna z njegovimi izdelki. Toda prav tu se pokaže moč konkurenčnosti poslovnega modela. Kljub internim težavam, ki jih ima podjetje, je Hermes Softlab dosegal izredno rast in dobičke. Tudi največje nevarnosti v prihodnosti za podjetje izhajajo iz analize poslovnega modela. Nima močnega lastnega produkta, samo s storitvami pa je teže dosegati rast kot s produkti. Prav tako pa imajo tudi multinacionalke na IT področju vse več podjetij v državah z nižjo ceno delovne sile, kar pomeni veliko nevarnost za glavno konkurenčno prednost Hermes Softlaba. Slovenska podjetja bodo lahko uspešno tekmovala z multinacionalkami edino, če bodo svojo strategijo premišljeno in poglobljeno izdelala na ravni celotnega poslovnega modela in se nato usmerila v izvoz.