MIMTan Moo se je zelo trudil, da bi videl cesto pred seboj. Naliv je bil tako močan, da je voda dobesedno zalivala prednjo avtomobilsko šipo. Samo po občutku je vedel, kje približno je. Luči niso čisto nič pomagale. Le kako bo tahko letalo pristalo, si je mislil. Na majhno letališče sredi džungle se je peljal iskat zdravnika dr. Sama Gellarja, ki naj bi delal v okrajni bolnišnici. Tan se je spraševal, kaj je narobe z Američanom, da prihaja iz najbolj razvite civilizacije v bolnišnico sredi gozda, za katero bi težko rekli, da je sploh podobna bolnišnici. Toda saj je vedel, kakšni so Američani. Sami čudaki. Najbrž gre za kakšnega zapitega, postaranega in od vseh pozabljene doktorja, kakršega so jim poslali zadnjič. Po pol leta se je zapil do smrti.