Po dolgotrajnih naporih na področju embrionalne mikrobiologije se jim je posrečilo, da so oblikovali varni način zorenja plodu v umetni placenti, ki so ga lahko že med donositvijo ustrezno krmilili in modificirali. V ta namen so uporabili Vargas Berillijev postopek, ki je omogočal bistveno povečanje dojemljivosti razvijajočih se možganov plodu, pa tudi stalnost njihovega spomina. Dodatno k temu so prvič praktično uporabili revolucionarna odkritja Szabasyja in Nieminena. Ta dva znanstvenika sta se dolgo ubadala s problemi stalne, postopne degeneracije človeških možganov, ki je časovno pogojena. Cerebralna masa je edina izjema v organizmu, ker se v njej ne odvija ciklično nadomeščanje odmrlih ali slabo delujočih celic, zato je nujna njihova postopna degradacija. Že od pubertete dalje, ko možgani nehajo pridobivati na masi, začnejo slabeti spominske sposobnosti, hitrost iskanja in umeščanja podatkov polagoma upada, v nevronskih zvezah pa vse pogosteje prihaja do napak. Število takih in sorodnih pojavov z rastočo starostjo človeka rapidno narašča.